Zasnova umestitve objektov v prostor temelji na kontekstu širšega prostora. Kompleks objektov je umeščen v prostor tako, da nadaljuje urbanistični red, pri čemer tvori longitudinalni pas odprtega zelenega prostora, kot osrednjega programskega sklopa zunanje zasnove. Vzpostavi se nov odnos do obstoječe urbanistične zasnove, pri čemer se omogoča pestrost dostopov glede na gravitacijsko območje (glavni peš dostop se naveže na povezavo z ožjim mestnim jedrom, omogoči se prehodnost širšega območja (tudi za intervencijo), prometna in servisna zasnova se loči od programske...) in programsko opredelitev posameznih delov območja (servisni, športno-rekreacijski, šolski, javni....). Takšna zasnova omogoča dobro povezljivost območja z robnimi programi, pri čemer ji nova zasnova zelenega sistema s pomočjo odprtih zelenih površin in mreže visoke drevnine služi za vzpostavitev identitete širšega območja. Zaradi svoje odprtosti, je zato ključnega pomena oblikovanje zaključenih mikrolokacij, ki omogočajo uporabnikom kompleksa raznolike stopnje zasebnosti in umestitev raznolikih programov. Zasnova predvideva tako izrazito javni osrednji prostor, kot tudi zasebnost posameznih atrijev znotraj objektov in zasaditev. Glavni dovoz za avtomobile ter dostavo predlagamo iz Cankarjeve ulica, med stavbo elektro šole in novo stavbo MIC. Glavni peš dostop pa preko trga, ploščadi na južni strani objekta. Glavni vhod v stavbo je orientiran na glavno ploščad TŠC-ja. Kot rečeno, opcijsko predlagamo tudi preusmeritev glavnega dostopa z Rejčeve ulice, vendar le v primeru, da le-ta trajno ostane prometna, v nasprotju z namero, da postane peš cona, kar končno rečeno, podpiramo. Parkirišča so organizirana v kletni etaži. Obširno klet je moč zmanjšati samo pod pogojem, da investitor v okviru širšega območja TŠC-ja ali kje drugje v bližini zagotovi 100 parkirnih mest. Odprtost parterja z vhodno ploščadjo in prehodom od Cankarjeve k Delpinovi, je redka kvaliteta, ki jo velja varovati kot prostor brez avtomobilov. Zasnova odprtega prostora temelji na zagotavljanju pestrosti prostorskih potreb, ki jih zahteva takšen program. Pestrost in organiziranost posameznih dejavnosti v prostoru lahko omogočita celovitost doživljajske izkušnje, ki jo narekujejo raznoliki programi, kot so športno-rekreacijski, izbobraževalni, bivalni ali popolnoma umirjeni programi, ki pritičejo mikrolokacijam ob predavalnicah, šolskim programom ali športu. Ključnega pomena pri oblikovanju odprtega prostora je njegova odprtost na spremembe v prihodnosti, ki je predmet spremenljivosti širšega prostora (zaprtje prometnic za pešce, preureditev športno-rekreacijskega območja, ureditev širše zasnove kompleksa) in bodočih potreb. Zato je sama organizacija prostorov razčlenjena na posamezne sklope, ki so razmeroma neodvisni drug od drugega in vendar oblikovani na način, da tvorijo skladno celoto. Predlaga se uporaba naravnih lokalnih materialov in konstrukcijskih sistemov (sistem vodnih kanalov, protivetrne zaščite,...), ki ponujajo inovativne rešitve v smislu vzdržnega razvoja in izkoriščanja klimatskih pogojev, obenem pa spoštujejo tradicijo regionalnih posebnosti prostora. Za slovensko Primorje so primerne rastline, kot so npr. hrast, kraški jesen, cedra, pinija, črničevje, ruj, koprivovec, cipresa, tamarisk, lobodovec (Atriplex halimus), oleander, lovor, lemprika, rožmarin, ... Predlagan izbor rastlin: Atriplex halimus, Aucuba japonica, Campsis caerulea, Cotynus coggygria, Hedera colchica, Hedera helix, Jasminum officinale, Laurus nobilis, Phillyrea latfolia, Pittosporum tobira, Pyracantha angustifolia, Rosmarinus officinalis, Quercus ilex, Sedum tematum, Silene schafta, Tamarix gallica, Thymus serpyllum, Viburnum tinus Med drugim se predlaga sistem zbiranja padavinskih voda v zelenih vodnih kanalih, ki se jih v odprtem prostoru uporablja kot vizualni element, kot vodni prečiščevalni sistem (s pomočjo primerne zasaditve in naravnega filtrirnega tampona) ali za potrebe hlajenja v vročih poletnih mesecih. Sistem odprtih površin je razdeljen več con, ki skupaj s stavbo tvorijo skladno celoto. Na zahodu je urbana obcestna cona višje zasaditve in motornega ter peš dostopa. Večfunkcionalna ploščad, ki sega do prometnice na zahodu omogoča (s pomočjo točkovnih elementov) ločeno površino za dostop z avtomobili (dostava, dovoz). Za objektom je omogočen dostop do podzemnih parkirišč in drugih programskih sklopov. Servisni del na severnem delu objekta je jasno ločen od južnega programskega sklopa. Ta je povsem ločen od motornega prometa. Predstavlja večfunkcionalno ploščad za zagotavljanje številnih prostorskih potreb, ki je oblikovana na način, da omogoča jasno prehodnost območja, orientiranost po prostoru, večfunkcionalnost (odprt prostor za različne namembnosti, manjši zasebni prostori za oddih, zunanji gostinski objekt s teraso in vodno površino s skulpturo) in povezanost z ostalimi objekti (vzpostavlja se visoko stopnjo prehodnosti celotnega območja). Obstoječe neusklajene ograde, ograje in urbano opremo se nadomesti s kontekstualno prilagojeno opremo. Vzpostavi se tako prostorska kontinuiranost kot tudi vizualna usklajenost prostora.