Predlagana natečajna zasnova temelji na slednjih petih točkah: 1. Ohranjanju kvalitetnih krajinskih danosti (reliefni členjenosti: linijski na vzhodu in organski gričevnati na jugu; obstoječi vegetaciji; linearni odprtosti S-J), 2. Jasno ločenih programskih sklopih, ki omogočajo avtonomnost, povezljivost in fleksibilnost območja (iz severa proti jugu; A: območje vrtca, B: območje šole in C: območje športa), 3. Jasni prostorski organizaciji, ki omogoča ločitev varnega šolskega prostora od mirujočega prometa in prometnih poti (delitev V-Z); preglednost in hierarhijo dostopov in servisnih poti; ter funkcionalno ločitev glede na stopnjo zasebnosti posameznih prostorov, 4. Časovni in prostorski fleksibilnosti zasnove, ki omogoča faznost gradnje, kasnejše razširitve in dozidave ter prilagajanje novim potrebam uporabnikov, 5. Souporabi zunanjih in notranjih programov (športnih površin, prireditev, otroških igrišč) po zaključku pouka tudi ostalim občanom in drugim uporabnikom prostora. Predstavitev temeljne urbanistične, krajinsko arhitekturne in arhitekturne ideje. V osnovi sta možna vsaj dva osnovna pristopa k oblikovanju natečajnega območja. 1. Širitev obstoječega grajenega tkiva navzven – dozidava. Takšen pristop omogoča topel prehod med vsemi programi; je težko prilagodljiv na obstoječe reliefne danosti; se težko prilagaja obstoječim krajinskim kvalitetam; onemogoča povezljivost nekaterih programov z zunanjimi prostori; prispeva k strnjenosti gradnje – enotnemu volumnu; onemogoča nadaljno širitev vseh programov; onemogoča jasnost prostorske organizacije in s tem vzpostavitev programske in prostorske identitete območja. 2. Ločitev predvidenih programskih sklopov (vrtca, športa) od obstoječega grajenega tkiva. Takšen pristop delno onemogoča topel prehod med vsemi objekti (za vrtec ni potreben); vendar omogoča jasno prostorsko in programsko členjenost območja; prilagajanje obstoječim krajinskim danostim; povezljivost vseh objektov z zunanjim prostorom; razčlenjeni gradnji in s tem k faznosti in prostorsko-časovni fleksibilnosti zasnove. S podrobno krajinsko analizo se izkaže, da je za predlagano območje veliko bolj primeren drugi pristop. Natečajni predlog zato gradi tako na smernicah in fleksibilnosti območja za nadaljne potrebe kot tudi na statični rešitvi kot končni zasnovi za potrebe natečaja. V urbanističnem merilu se tako predlaga delitev na tri osnovne sklopi, ki gradijo osnovni koncept natečajnega predloga: CONA VRTCA (A), CONA ŠOLE (B) in CONA ŠPORTA (C).