Urbani kontekst obravnavanega prostora nove soseske je značilno bežigrajski: mešanje enodružinskih in večstanovanjskih stavb z javnimi ali proizvodnimi objekti. Poleg njihove značilne lege ob Dunajski cesti omejujeta obravnavano območje proti severu tudi objekta MK in Laboda in ga izrazito ločita od sicer izdatno ozelenjenih obstoječih sosesk. Prav stanovanjsko zelenje zaznamuje Bežigrad v primerjavi z ostalimi deli Ljubljane, pri čemer gre za sicer za manjše zelene pasove okoli stavb, ki pa se v širšem merilu povezujejo v zanimivo členjeno zeleno matrico. To je tudi osnovna urbanistična zamisel ureditve nove stanovanjske soseske: z rahlo reliefno razgibanim zemljiščem, predvsem pa z obilno zasaditvijo ustvariti značilno bežigrajski zeleni kare, v katerem lahko pridejo do izraza novi stanovanjski objekti. Postavitev objektov je dvojna: na eni strani povzema obstoječe smeri pozidave ob Grafenauerjevi ulici (smer S-J) na drugi pa proti Pegamovi ulici izhaja iz diagonalnih smeri objektov na robu širšega območja. Arhitekturno oblikovanje stavb presega okoliški nivo sicer korektnih vendar starih in v veliko primerih dotrajanih objektov s tehnološko brezhibnimi ter oblikovalsko ambiciozno zasnovanimi hišami. V osrednjem delu na stebrih zasnovani del stavbnega niza ob Pegamovi ulici ter zamik daljšega objekta omogoča fizično in pomensko nadaljevanje okoliškega stanovanjskega zelenja v osrčje nove soseske. Odprti prostor se tako pomensko preliva pod stebri, zaobjema jugozahodni vogal, zaključuje pa se z dvema višjima stavbama in obstoječim drevjem na vzhodnem robu ulice. Razširjen prostor Pegamove ulice ob novem stanovanjskem nizu je preplet javnega uličnega prostora in vstopne pasaže v novo sosesko. Prostor pod stebri je poljaven in z nadzorovanim dostopom, namenjen stanovalcem. Delno pod streho in delno na osrednjem tlakovanem prostoru sredi soseske je urejeno otroško igrišče. Prostor se nadaljuje v osrednjo zeleno potezo soseske v smeri S-J. Prvotne ideje prostorske in programske povezanosti odprtega prostora nove soseske z okoliškimi, predvsem zaradi varovalnih pasov, koncepta varovane soseske in pritličnih stanovanj, na žalost ni bilo moč v celoti udejaniti.