Park Petar Kočić je najizrazitejša javna zelena površina v strogem centru Banja Luke. 12.750 m2 veliko površino, izredno bogato z raznoliko drevnino, obdajajo glavne mestne ulice. Najfrekventnejša med njimi, ulica Kralja Petra prvog Karađorđevića je na vzhodnem delu parka, na nasprotni strani ulice je glavni mestni trg – Trg Krajine, s katerim tvorita eno reprezentativnejših območij mesta. Po sedemdesetih letih obstoja parka je na pobudo tamkajšnje mestne občine in razpisanega natečajnega projekta prišlo do njegove temeljite prenove. Natečajni razpis je določal nekatere smernice in pogoje za prenovo in urejanje. Poleg funkcionalnih povezav in bujno razvite drevnine, je bilo potrebno ohraniti oz. nadomestiti tri najpomembnejše motive, ki so park zaznamovali že v začetku njegovega obstoja: spomenik Petru Kočiću, vodni motiv in glasbeni paviljon, ki je bil uničen. Lega parka v strogem centru mesta in visoka fluktuacija narekujeta visok nivo obdelave in programsko pestrost. Zasnova prenovljenega parka z objektom naj bi se po natečajnih smernicah kvalitetno navezala na obstoječi prostorski kontekst, tako park kot glasbeni paviljon pa naj bi bila oblikovana in opremljena na sodobni ravni. Ideja predlagane rešitve je v odnosu do strukture glavnega mestnega trga - Trga Krajine in trgovske hiše Boska, ki stoji ob trgu. Novi glasbeni paviljon in glavna tlakovana steza v parku sta postavljena tako, da objemata centralni, zeleni del parka. Tako sta grajeni volumen Boske z urbano plazo na eni strani in glasbeni paviljon s stezo med naravnimi prvinami na drugi, v medsebojnem dialogu. Forma, ki jo tvorijo, je kvadrat, simbolni ‘square’, najizrazitejši urbani javni odprti prostor. Centralni prostor v mestu torej tvori preplet zelenega in urbanega. Pomemben del zasnove predstavlja vodni motiv. Začne se ob poudarjenem vstopu iz smeri trga Krajine in se stopnjuje ob glasbenem paviljonu. Obiskovalcem je omogočen stalen in neposreden stik z vodo. Funkcionalne povezave v parku sledijo obstoječim, nadgrajujejo jih razširitve, ki sledijo analizam in osrednji ideji zasnove. Če lahko rečemo, da je stara zasnova parka določala ambientalno razmeroma enovit in enakomerno členjen prostor, potem je nova ureditev drugačna od stare v raznolikosti posameznih ambientov, ki jih označujejo prvine različnih materialov, struktur, funkcij in tako nudijo možnosti uporabe različnim ciljnim skupinam. Posebnost v smislu ambientalne pestrosti in osrednji arhitekturni element v parku je večnamenski paviljon. Zasnovan je kot osrednje programsko vozlišče v parku ter omogoča pestro izrabo v smeri kulturnih, informativnih in zabavnih vsebin. S pozicijo paviljona, ki je umaknjen iz središča, se vzpostavi programski in likovni center parka, ki se tako še bolj odpira proti sosednjemu trgu. Ideja objekta je združitev različnih javnih programov, odprta ploščad in avditorij pred njim pa se navezujeta na omenjeni motiv vode, s katero tvori paviljon zanimiv preplet. Glavni kvaliteti paviljona sta njegova sezonska prilagodljivost in zasnova, ki omogoča veliko fleksibilnost programa. Rastrska konstrukcija brez fiksnih predelnih sten omogoča prilagajanje prostora potrebam obiskovalcev in naravi prireditev. Fasada je v celoti transparentna (steklena), kar odgovarja ideji zasnove paviljona, ki je v stapljanju oz. prepletanju zelenega in grajenega. Uporaba naravnih materialov pa to idejo še podkrepi.