Portfolio > Krajinska arhitektura

Trim postaja POT

2012

Ljubljana, Slovenija

Dušan Stupar /avtor/, Andrej Počervina, MOL /konzultant/

Dušan Stupar /avtor fotografij/

+/-

Idejna zasnova načrta krajinske arhitekture objekta Trim prostori ob POT-i in v Mostecu temelji na iskanju primernih prostorskih rešitev za umestitev trim prostorov na že določene lokacije z že izbranimi trim elementi. V osnovi so lokacije del dveh prostorsko ločenih območij: Poti spominov in tovarištva (I.) in Mosteca (II.). Zaradi že določenih parcelnih mej in izbranih tipskih elementov za trim stezo, je oblikovanje osredotočeno na umestitev trim prostorov v kontekst posamezne lokacije, na ohranjanje kulturnih in naravnih vrednot posamezne lokacije, na ohranjanje enovite podobe celotnih območij, na oblikovanje podlage za postavitev trim elementov, na razporeditev trim elementov ter na zasaditev območij glede na kontekst posamezne lokacije. Idejna zasnova posameznih lokacij temelji na vizualni, oblikovni in funkcionalni analizi v obliki fotomontaž, ki je priložena na koncu tehničnega poročila. 1. Krajinska ureditev temelji na kontekstu posamezne lokacije. Kot se je izkazalo pri analizi območij trim prostorov, je tehtna umestitev trim steze na posamezno območje, ključnega pomena za njegovo prostorsko kvaliteto. Medtem, ko se pri nekaterih lokacijah izkaže, da je bolj kakovostna rešitev npr.: linearne zasnove, ki sledi linearni zasnovi drevoredov in peš poti (list 2), pa se v drugih kontekstih izkaže, da je enovito območje z kvadratno pravokotno orientirano zasnovo bolj kakovostna rešitev (list 4). Tako se v nekaterih primerih izkaže, da je bolj primerna točkovna razporeditev trim elementov brez enovite podlage (Mostec), medtem ko se na bolj izpostavljenih, odprtih površinah (ob POT-i) izkaže za primernejšo zasnova enovite podlage. Umestitev trim steze je odvisna od konteksta posamezne lokacije! 2. Zaradi izredno kvalitetne in občutljive lokacije POT-i in Mosteca, je pravilna umestitev v prostor ključna za kakovostno prostorsko zasnovo trim steze, ki lahko pripelje do dodane vrednosti obstoječi uporabnosti lokacij. Za to je potrebna poglobljena analiza posameznih lokacij, prepoznavanje njihovih kontekstualnih značilnosti, ohranjanje njihovih kulturnih in naravnih vrednot, ter prilagajanje novih posegov obstoječim značilnostim prostora. V ta namen je potrebna skrbna izbira pravilne podlage trim steze, njenih elementov, ter podreditev oblikovnih značilnosti identiteti prostora v katerega se jih umešča. 3. Potrebno je ohranjanje celovite podobe posameznega območja. V ta namen se za območja trim stez ob POT-i v večini primerov predlaga linearna zasnova enotne podlage v temnih tonih, ki hkrati sledi linearni zasnovi poti, ki pa zaradi izbora materialov in umestitve v prostor (za drevoredom, z zasajenim ozadjem, izven glavnih vizualno odprtih površin) ne konkurirajo vizualni podobi spomenika. Za območje Mosteca se predlaga točkovna postavitev trim elementov brez dodatne podlage, kar bo pripomoglo do čim večje zlitosti novih posegov v občutljiv prostor številnih kulturnih in naravnih vrednot. Zasnova tega območja sledi oblikovni zasnovi trim steze ob Tivoliju (Rožnik). 4. Iz tretje točke sledi, da je poleg pravilne umestitve v prostor, pomembna tudi oblikovna zasnova podlage trim prostorov. Medtem, ko se za območje Mosteca predlaga ohranjanje obstoječe naravne podlage, se za območje trim steze ob POT-i predlaga enotno zamejena podlaga iz lesnih sekancev (1. izbor) ali gume (2. izbor). Zato se predlaga postavitev območja trim podlage z odmikom vsaj 1m od obstoječih dreves (debla) in odmikom najmanj 1m od roba parcelnih mej in obstoječe vegetacije. Linearno območje trim stez, široko vsaj 3m, je naj sestavljeno iz podlage (lesni sekanci ali guma), impregniranega lesenega robnika (poglobljenega), dostopnih poti (širokih 2m, iz lesnih sekancev ali tlakovcev iz žaganega lesa - izdelani iz globinsko impregniranega žaganega lesa iglavcev, dimenzij 12 x 12 x 12 cm) ter lesenih trim elementov. Dolžina podlag je odvisna od izbora in postavitve trim elementov (določeno v kasnejših fazah projektne dokumentacije) ter posamezne lokacije. 5. Razporeditev trim elementov na posamezni lokaciji bo predmet kasnejših načrtov PZI (Projekta za izvedbo). Glede na kontekst mikrolokacije posameznega območja se izbere element posameznih prostorskih značilnosti, ki se ga glede na oblikovne in funkcionalne kriterije umesti v prostor. Z umestitvijo novih posegov v prostor se mora v čimvečji meri ohraniti obstoječa morfologija prostora. Višinska odstopanja zaradih novih posegov se rešujejo s pomočjo robnikov, funkcionalno izbiro materialov in s finim planiranjem zemljine (brežine).

Ta stran za pravilno delovanje uporablja piškotke.